Jurij Vončina posvečen v stalnega diakona

V župniji Cerkno je bil 22. junij 2019 poseben praznik. Pravzaprav je bil to praznik kar za celotno koprsko škofijo. Jurij Vončina iz Idrijskih Krnic (župnija Cerkno) je bil posvečen v stalnega diakona in se ob somaševanju koprskega škofa Jurija Bizjaka ter številnih duhovnikov veselil skupaj s širšo župnijsko skupnostjo. Že pritrkavanje ter dolg sprevod iz župnišča do cerkve sta dala vedeti, da je razpoloženje praznično in slovesnost velika. Še toliko bolj je bilo Cerkno ta dan središče škofije, ker škofija letos nima nobenega novomašnika. Kot je škof Bizjak v pridigi poudaril, je stalni diakonat prva od treh stopenj svetega reda, prejemajo pa ga zlasti poročeni možje in družinski očetje, ki s posvetitvijo postanejo kleriki in z zakramentom svetega reda v polnosti usposobljeni za opravljanje zlasti karitativnih dejavnosti (Apd 6,1-4), deloma pa tudi za opravljanje oznanjevalnih in bogoslužnih dejavnosti. Jurij Vončina je bil ob prazniku sv. Ane leta 2013 postavljen v službo mašnega pomočnika. Po nekaj letih dodatnega izobraževanja in razpoznavanja svojega klica pa tokrat slovesno postavljen v službo stalnega diakona. Kot je poudaril škof Bizjak je to ne samo Jurijeva, ampak odločitev njegove celotne družine, ki je v prvi vrsti močno jedro za pomembne korake in pričevanja za Kristusa.

Pri skoraj dveurni slovesnosti je s petjem sodeloval razširjeni zbor cerkljanske župnije, ki ga je vodil Pavel Magajne, skrbno izbrane pesmi pa so spremljale orgle (Uroš Menegatti) ter občasno kitara (Jernej Štremfelj) in boben (Benedicte Callebaut). V glasovih pevcev in razpoloženju ljudi se je čutilo, da je Jurij sprejet v veselju in da ga z mnogimi glasnimi ali tihimi molitvami podpira širša okolica raztresene in razgibane Cerkljanske.

Po sveti maši je bila pred cerkvijo priložnost za praznovanje ob obloženih mizah, kjer je bilo videti tudi mnogo prisrčnih srečanj, pogovorov in iskrenega veselja. Hvaležni smo Bogu in vsem, ki Jurija spremljajo na njegovi življenjski poti. Kot župnija pa smo dolžni in zavezani, da tako pomembne odločitve spremljamo z molitvijo in v sodelovanju, ki edino lahko rodi nove, bogate sadove.

foto: Damijan Bogataj

Nagovor škofa Jurija Bizjaka

Prispevek v Družini