Župnija Otalež obsega razgibano področje na levem in desnem bregu Idrijce. Pod župnijo spadajo naselja Masore, Travnik, Lazec, Plužnje, Otalež in Jazne.
Poleg glavne župnijske cerkve sv. Katarine Aleksandrijske v Otaležu, sta na območju župnije še podružnici sv. Jurija v Lazcu in sv. Miklavža v Jaznah.
Pretekli dogodki v župniji Otalež
Cerkev svete Katarine Aleksandrijske (Sinajske) v Otaležu
»Kaj pa dela ta katedrala v hribih?« je večkrat slišati koga, ki se prvič pelje iz doline proti Otaležu. In kakor cerkev svete Katarine Aleksandrijske (Sinajske) kaže svojo mogočnost na zunaj, prav nič ne zaostaja s slikovitostjo tudi v svoji notranjosti.
Cerkev, ki jo obkroža pokopališče, s svojim zvonikom gleda proti Masoram na zahodno stran, medtem ko je glavni oltar v smeri Bevkovega vrha, proti severu. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1844, njena predhodnica pa je tu stala že v 16. stoletju. Iz prostorne veže, od koder vodijo tudi stopnice na kor, se nam pogled odpre po celotni ladji, ki je s par stopnicami ločena od prezbiterija.
Cerkev ima več oltarjev. Glavni oltar s kipom mučenke Katarine v osrednjem delu zavzema celotno steno zadnjega dela prezbiterija. Svetnico običajno upodabljajo s kolesom in mečem, je pa zavetnica deklet, mladine, tiskarjev, bibliotekarjev, filozofov, pravnikov in znanstvenikov ter priprošnjica v raznih boleznih. Župnijski praznik ob njenem godu se praznuje 25. novembra. Levo in desno od kipa sv. Katarine sta na oltarju postavljena še kipa sv. Lucije in sv. Apolonije.
Med glavnim in daritvenim oltarjem sta ob straneh umeščena dva stranska oltarja. Na eni strani kipu Matere Božje delata družbo kipa sv. Luke in sv. Janeza Evangelista, medtem ko je nad vsemi še podoba sv. Alojzija. Na drugem oltarju sta ob osrednjem kipu sv. Jožefa še kipa sv. Marka in Mateja s podobo sv. Antona Puščavnika na vrhu oltarja.
Vzhodni oltar ob klopeh v sredini ladje z osrednjo podobo sv. Petra v ozadju prikazuje visoko skalo Cerkve, ob sv. Petru pa je upodobljen petelin. Stranska kipa upodabljata sv. Andreja in Pavla. Na vrhu oltarja je še podoba sv. Barbare. Oltar ob južni steni pa ima na osrednji sliki svetega Janeza Nepomuka in ta ima za ozadje podobo Prage s Karlovim mostom. Ob straneh sta postavljena še kipa dveh apostolov. Nad glavno poslikavo pa lahko uzremo še podobo sv. Magdalene. Vsi oltarji v cerkvi (razen daritvenega) so leseni.
Današnji daritveni oltar je bil zgrajen in posvečen leta 1996 in je dar domačega pokojnega duhovnika in dobrotnika msgr. Janeza Filipiča.
Prostorno cerkveno ladjo v sredini dopolnjuje velik steklen lestenec, na poti proti glavnemu oltarju pa je pred vstopom v zakristijo tudi prižnica s kipom Mojzesa na vrhu. Križev pot povzema baročni stil.
Cerkev v teh hribih res pusti veličasten vtis, saj zaradi strmin, ki jo obkrožajo, le še poveča občutek mogočnosti. In če se sprašujete, zakaj je cerkev tako velika, je odgovor sledeč: ko so se odločili, da je prvotno cerkev zaradi naraščanja števila prebivalcev treba povečati, so njene nove mere dobili tako, da so prosili župljane, naj se zberejo skupaj. In ker so bili to časi, ko so k maši še vsi hodili s košem, je bila tudi površina novo zarisane cerkve temu primerno večja. Legenda ali ne, resnica je, da se pri obisku svete maše vedno dobi prostor za sedenje :).
Nekateri podatki povzeti po knjigi Otalež, skoraj tisoč let znano naselje na sončni strani Alp, med Primorsko, Notranjsko in Kranjsko(1996) avtorja Janeza Filipiča.
