Preskoči na vsebino


Župnija Ravne

Ob robu vasi Ravne, pod  hribom „Mali Kovk“, stoji župnijska cerkev, posvečena farnemu zavetniku Sv. Urhu.

Urhova očetnjava je bila Bavarska, kjer se je rodil leta 890. Bil je slaboten otrok, zato so ga starši po nasvetu duhovnika prepustili zraku in soncu, ki sta najboljši božji zdravili. In res se je fantek kaj kmalu okrepil. »Bog ga je ozdravil, ker ga hoče imeti zase,« so menili starši in ga poslali v benediktinski samostan Saint Gallen v Švici, kjer je bil deležen temeljite vzgoje in izobrazbe. Škof Adalberon ga je povabil v Augsburg in ga tam posvetil v duhovnika. Leta 923 je bil posvečen za škofa in kasneje izbran tudi za svetnega kneza. Škofijo je vodil polnih petdeset let, z modrostjo, pridobljeno v molitvi. Umrl je 4. julija 973. Pokopan je v kripti cerkve sv. Urha v Augsburgu, njegov grob še danes velja za romarsko pot.

Urha se upodablja v škofovski opravi z ribo v roki, ker naj bi se mu – po eni od sodobnejših legend – kos pečenke spremenil v ribo, da ni prekršil petkovega posta.

Cerkev v Ravnah je bila v skromnejši obliki zgrajena leta 1659, današnjo obliko in opremo pa je dobila v letih 1906 do 1908 po temeljiti obnovi in nadgradnji zvonika. Kamnit  oltar je bil leta 1906 prinešen iz stare Gorice. Njegova prvotna postavitev je bila v cerkvi jezuitskega samostana na Sabotinu, po ukinitvi reda pa je bil za več desetletij zaupan v varstvo goriškemu škofu. Zasluga, da je bil oltar podarjen cerkvi v Ravnah, gre nadškofu Frančišku Borgiju Sedeju, ki je v letu 1915 kot vojni begunec nekaj časa živel v Ravnah in od tu upravljal Goriško nadškofijo.

Nadškof Sedej je leta 1912 v duhovnika posvetil kateheta Ivana Mozetiča, rojenega v Mirnu pri Novi Gorici. Gospod Mozetič je bil potem dolga leta upravitelj naše župnije, si tu zgradil svoj dom in izbral zadnje počivališče med njemu dragimi »Revnjani«. Gospod Mozetič je bil največji zeliščar svojega časa, ki je mnogim »lajšal dušno in telesno trpljenje«. Njegov odlični učenec in nadaljevalec zdravljenja z zelišči je bil pater Ašič. Gospodu Mozetiču je v težkih časih fašističnega in komunističnega preganjanja  ministriral bister in razigran fant  iz vasi, Frenčk Drole. V duhovniški stan je bil posvečen leta 1952, služboval je v Breginju, a žal prezgodaj tragično preminil v prometni nesreči. Župljani in njegova sošolca, g. Medvešček in g. Lazar, smo leta 2002 pripravili zlato mašo v njegov spomin.

Župnijo je vse do avgusta leta 2013 upravljal župnik z Bukovega, ki je v Ravnah obhajal svete maše in imel tudi verouk. Po premestitvi g. Marjana Rozmana sta upravljanje župnije prevzela cerkljanska duhovnika. Pri  delu v župniji duhovnikoma pomagata Župnijski pastoralni in gospodarski svet. V župniji delujeta pevski zbor pod vodstvom organistke Marije in molitvena skupina, ki se redno srečuje. Imamo tudi vestno bralko beril, žal pa nam primanjkuje ministrantov. Gospodarski svet skrbi, da se cerkev redno vzdržuje in obnavlja. Z darovi župljanov, ki jih darujejo pri ofru na farni praznik, postopno obnavljamo notranjost cerkve in cerkveno opremo.

Občestvo v Ravnah res ni veliko, a samo Bog ve, koliko skritih molitev, žrtev in tihega, neopaznega dela se opravi, da župnija kljub težkim časom živi. In čeravno ostane našim očem marsikaj prikrito in imena mnogih, ki se za rast župnije žrtvujejo, nepoznana, verujemo, da so zapisana v knjigi življenja. In to je najpomembnejše.

Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja naša prizadevanja v blagor vsem, ki živijo na tem lepem koncu Cerkljanske.

Print Friendly and PDF