Duhovna misel ob 6. postni (cvetni) nedelji
Osrednji dogodek človeške zgodovine je po Kristusovem učlovečenju Kristusova odrešitvena smrt na križu, s katero je kot učlovečeni Bog rešil celotno človeštvo iz suženjstva greha in smrti ter mu, v povezanosti s svojim vstajenjem, odprl vrata v večno življenje.
Kristusovo trpljenje in smrt so podrobno in vsak s svojimi poudarki opisali vsi štirje evangelisti: Matej, Marko, Luka in Janez. To dramatično predstavljeno dogajanje beremo v katoliškem bogoslužju rimskega obreda na cvetno nedeljo in na veliki petek. Vloge nastopajočih si navadno porazdelijo. Božjemu ljudstvu, tudi in še zlasti otrokom seže ta predstavitev Kristusovega trpljenja globoko v srce. Povezovalec besedila celotno dogajanje povezuje, izstopajo pa vloge Kristusa, apostola Petra, izdajalca Juda, Poncija Pilata in še nekaterih drugih oseb ter ljudske množice.
Namen vsega tega je, da bi krščanski verniki spoznali pomen Kristusovega trpljenja in njegove odrešilne smrti ter se ob tem notranje spreobrnili in zaživeli novo življenje pravičnosti in ljubezni.
In zadnji postni teden še posebej vabi vsakega kristjana, da bi skupaj s Kristusom doživljal svoj osebni pasijon.
V poistovetenju s Kristusom bomo zmogli v svojem času in svojem kraju vdano nositi svoj križ, v zavesti, da je naš križ tudi Kristusov križ. Če bomo to zmogli, če bomo tako doživljali Kristusov pasijon in tako živeli svoj osebni pasijon, potem nas bo Kristus, križani in vstali Odrešenik sveta, s seboj popeljal tudi v vstajenje in večno življenje.
