Srečanje upokojencev, bolnih in ostarelih v Cerknem 2015

Vsako leto v mesecih septembru in oktobru je cerkljanska medžupnijska Karitas pripravljala srečanja za bolne in ostarele po posameznih župnijah. Letos pa je bilo drugače. V svojo sredino so povabili Slovenko leta 2014, Sonjo Pungertnik in ob tej priložnosti v Cerkno povabili upokojence, bolne in ostarele iz vseh sedmih cerkljanskih župnij.

V nedeljo, 4. oktobra 2015 popoldne, se je že od pol tretje ure naprej v cerkvi pričela zbirati raznolika množica župljanov. Nekateri so že pred sveto mašo izkoristili priložnost za sveto spoved ali molitev rožnega venca. Ob tretji uri se je pričela sveta maša, ki jo je vodil domači župnik Zoran Zornik. S sodelovanjem članic medžupnijske Karitas Cerkno ter petjem zborov iz vseh župnij, se je sveta daritev lepo dopolnjevala z besedami župnika v pridigi, da pred sabo v cerkvi vidi lepe obraze ljudi. Kajti lepi smo, ko se trudimo sodelovati; lepi, ko se v nas zarijejo preizkušnje; lepi, ko se nam izriše veselje ob prijetnih dogodkih v življenju; lepi smo, ko smo v svoji duši mirni. Zakrament svetega bolniškega maziljenja je bil znamenje, da je Bog blizu vsem, ki sprejemajo svoje življenje kot Božji dar in se ne ustrašijo morebitnih preizkušenj in križev.

Okrepljeni s tako bogato duhovno hrano smo se po maši preselili v dvorano župnijskega doma. Skoraj je bila premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti gospe Sonji Pungertnik. Njena življenjska moč, nasmeh, ki smo ga videli na njenih ustih in prepričljiva beseda preizkušene ženske nam je ponudila lastno ogledalo. Ali smo v svojem življenju zadovoljni, zmoremo odpuščati, kaj je to odpuščanje  in kako do njega pridemo so bile le glavne pobude, ki smo jih v eni uri lahko slišali. Več kot 100 ljudi je zbrano prisluhnilo in z aplavzi pozdravilo kleno besedo gospe Sonje, ki ji je bilo ob vseh naštetih realnih dejstvih nemogoče oporekati.

Dvorana se je ob spretnih rokah sodelavk medžupnijske Karitas nato hitro spremenila v prijeten družabni prostor. Dobrote iz različnih vasi po cerkljanskem so našle svoj prostor na mizah in v rokah vseh, ki so se ustavili še ob prijetnem klepetu v sproščenem vzdušju. Ob začetku srečanja ni manjkala niti Marijina pesem, s katero smo pozdravili Marijin mesec in začutili moč skupnosti starejših, ki še vedno zmore tako glasno zapeti Mariji na čast in vsem udeležencem v veselje.

Naj zakrament svetega bolniškega maziljenja v nas pusti močno sled Božjega dotika, prijetno druženje in besede gospe Sonje pa naj še dolgo odmevajo v srcih vseh udeležencev in bodrijo v vsakdanjem življenju.