Na pobudo mladih, ki se zbirajo v mladinsko skupino v Cerknem, smo se v petek, 21. 1. 2011 odpravili proti Čezsoči, kjer smo preživeli 24 lepih uric.

V mrazu, ledu, brez tekoče vode, smo skušali ustvarjati skupnost. Potrebno je bilo poskrbeti za kuhanje, pospravljanje, pomivanje, tudi ogenj v peči ni smel ugasniti.

Večer smo preživeli ob zanimivem pogovoru. Mladi so želeli razčistiti, zakaj verujemo v enega Boga, so pa tri osebe. Prav zanimivo, kako mladi razmišljajo in kako so odprti za nova spoznanja. Potem smo v koči imeli sveto mašo. Ker so mladi želeli, da se pri maši poje, so hitro naredili kratko vajo in že smo slavili Gospoda s pesmijo in sveto daritvijo. Mašo smo namenili za vse mlade iz naše župnije, da bi jih Gospod vodil skozi življenje, kakor On ve, da je prav.

Po večerji smo si skupaj pogledali film Marcelino kruh in vino, zmolili večerno molitev in legli k počitku.

Naslednji dan smo se zbudili v mrzli koči. Hitro je bilo treba poskrbeti za ogenj in topel čaj. Po jutranji molitvi in zajtrku smo sedli k igri Ungame. Od splošnih vprašanj nas je igra vodila k vedno bolj zahtevnim vprašanjem o življenju in o našem verovanju. Priznam, včasih smo bili v zadregi glede odgovora, a vse skupaj je bilo v pomoč za skupno razmišljanje. Odpirale so se nove teme, ki jih bomo lahko obravnavali na naših četrtkovih srečanjih. Zadeva je bila tako napeta, da smo pozabili na hrenovke, ki so se v vroči vodi pošteno prekuhale. Po kosilu pa to nadležno pospravljanje.

Smeh, mladostni žar, pripravljenost za dobro, življenje v skupnosti! Koliko lepih trenutkov. Pa da ne bo kdo mislil, da smo samo debatirali. Na slikici (s klikom nanjo si oglejte večjo sliko) si lahko ogledate, kje smo preizkušali trdnost naših kosti, saj je bila vsa okolica pod ledom. Prav prijetni so bili trenutki, ko smo naredili kakšno pavzo in se drsali v zimski idili. Še dobro, da je ena mamica prinesla fotoaparat, ko nas je prišla iskat, da smo lahko dokumentirali za spomin. Potem smo šli domov, da smo ujeli še večerno mašo v cerkvi sv. Ane.