Peš romanje na Sveto Goro 2013

Lepa in jasna noč se je napovedovala v soboto, 20.julija, ko smo bili iz vseh cerkljanskih župnij povabljeni na letno peš romanje na Sveto Goro. Na Želinu, kot izhodiščni točki, se nas je zbralo okrog 20, skupaj z Jožetom in Julčetom kot šoferjema za spremstvo ter domačim župnikom Zoranom, ki nas je na pot pospremil z blagoslovom. Ob pol šestih popoldne smo se v dobrem vzdušju in s trdnimi nameni priromati do cilja, odpravili na celonočno hojo. Prijetna steza za Idrijco v smeri proti Dolenji Trebuši je bila prav dobrodošla za sproščen klepet. Na poti so se nam pridružili najprej romarji iz Šebrelj nato pa še tisti z Bukovega skupaj z njihovim župnikom Marjanom.

Preden smo po štirih urah prispeli do Dolenje Trebuše, kjer so se nam pridružili še zadnji pogumneži, nas je že zajela tema. Vendar pa je bila lepa jasna noč in družba 53 romarjev prava kombinacija za razbijanje morebitne nočne utrujenosti. Vzpon po cesti proti Čepovanu je bil zaradi močnega luninega sija prav slikovit, presenetile pa so nas dežne kaplje, ki so nas ravno ob postanku prisilile, da smo na plano potegnili svojo protidežno obrambo . A dež ni bil tako vztrajen kot mi. Dolga asfaltna pot skozi čepovansko dolino je bila spremljana z molitvijo rožnega venca ter petjem in občasnimi bliski, kot bi nam Bog hotel povedati, da nas vidi in je prav zares na poti z nami. Ko smo že skoraj zagledali Grgar in nas je do tja ločilo še par kilometrov, pa nas je zajela močna dežna ploha z vetrom. Mogoče pa smo ravno zato z že precej utrujenimi nogami, vsak v svojih mislih še bolj premlevali, kaj nam v letu vere pomeni odločitev za peš romanje na Sveto Goro. Nekaj po peti uri zjutraj smo se v Grgarju stisnili pod bližnjo streho in imeli še zadnji postanek pred vzponom. Medtem je dež ponehal, naredil se je dan in pokonci nas je držalo dejstvo, da smo le še uro hoda oddaljeni od cilja. Ovinkasto pot na vrh smo prehodili v tišini, vsak v svojih prošnjah in zahvalah. Nekje na pol poti smo skupaj zmolili jutranjo molitev in nekaj pred sedmo uro smo utrujeni a zadovoljni dosegli romarsko cerkev na Sveti gori.

Sveta Gora pa to nedeljo ni bila cilj samo peš romarjem ampak vsem vernikom cerkljanskih župnij, ki so se množično pripeljali z avtobusi, avtomobili, motorji in kolesi. Bil je to pravi nedeljski praznik naše skupnosti, ki je v letu vere in teden pred blagoslovom novega župnijskega doma v Cerknem poromala v zahvalo in priprošnjo k Svetogorski Materi Božji. Ob deveti uri so sveto mašo darovali cerkljanski župnik Zoran, kaplan Boštjan in g. Marjan, župnik z Bukovega. Ubrano petje združenih cerkvenih pevskih zborov cerkljanske in sodelovanje bralcev pa je še obogatilo nedeljsko bogoslužje. Spodbujeni in okrepljeni smo se po sveti maši ustavili še pred cerkvijo in prijetno poklepetali, nato pa vsak po svoje izkoristili še preostanek nedelje. Za najbolj utrujene je bila postelja najlepši zaključek čudovitega dneva .