Romanje v Assisi, Rim, Vatikan in Orvieto 2013
Rim - edinstven in večen. Ena od treh civilizacij, katere dediči smo, se je začela na sedmih gričih ob Tiberi. Z gričev se je mogočnost kulture mesta širila tudi do nas kristjanov. Pred 1700 leti Rim postane središče krščanstva, katerega slavo opevajo cerkve, samostani, palače, fontane, spomeniki. V letu vere smo se tudi romarji iz vseh petih cerkljanskih župnij na lastne oči prepričali da je Rim zelo bogat in da ni kotička, kjer se ne bi srečali z izjemno zgodovino.
Petek, 26.4.2013
Po zelo kratki noči smo se ob 3h zjutraj odpeljali iz avtobusne postaje v Cerknem. Vsi v pričakovanju dogodkov in ogledov, ki nas čakajo v naslednjih dneh smo se odpeljali preko padske nižine, mimo Bologne in Firenc. Na avtobusu nas je poleg našega gospoda župnika Zorana prijazno pozdravila tudi naša vodička Stanka iz turistične agencije Marco Polo, ki nam je na kratko opisala potek našega romanja. Na avtobusu je vseskozi prevladovalo veselo vzdušje in prav zato nam je pot do našega prvega postanka mesta Assisi prav hitro minila. Mesto Assisi je čudovito srednjeveško umbrijsko mesto na pobočju gore Subasio, ki se prepleta z duhovno prisotnostjo sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare. Številne cerkve in kapele, trg z arkadami, stare zgradbe in ozke ulice, vse to daje posebno lepoto svetemu mestu. Ogledali smo si mogočno baziliko sv. Frančiška. Gre za dve gotski cerkvi zgrajeni ena nad drugo. Zgoraj so znamenite freske velikih umetnikov Giotto, Simone Martini, Pisano, spodaj pa se nahaja kripta - grob sv. Frančiška. Tukaj imamo prvo sveto mašo na našem romanju. Po končani maši se sprehodimo po ozkih ulicah mesta Assisi do bazilike sv. Klare, ter na ravnini pod mestom vstopimo še v prelepo cerkev Angelske Marije, kjer se nahaja kapelica Porcjunkula – Frančiškov najljubši kraj, kjer se je tudi poslovil od življenja na tem svetu. Prvi dan našega romanja zaključimo z večerjo v našem hotelu, ki se nahaja 30km pred Rimom.
Sobota, 27.4.2013
Po zgodnjem zajtrku se odpeljemo z avtobusom do postajališča primestnega vlaka, kjer nas naša vodička seznani z našo novo izkušnjo, ki nas čaka v tem dnevu. Najprej vožnja s primestnim vlakom in potem še vožnja s podzemno železnico. V gneči, ki je v tem času v Rimu nekaj običajnega, se vsi varno pripeljemo do naše končne postaje. Potem pa nabrusimo naše podplate in se odpravimo peš skozi mogočno mesto proti baziliki sv. Janeza v Lateranu (17.stol.) – mati vseh cerkva in škofijski sedež papežev, ki je katedrala mesta Rim. Ob vstopu v baziliko našo pozornost najbolj pritegne ogromen pozlačen strop glavne ladje in ogromni kipi apostolov. Pot nas vodi naprej do Svetih stopnic. Po izročilu naj bi bile to stopnice po katerih se je Jezus povzpel v Pilatovo hišo, v Rim pa naj bi jih pripeljala cesarica Helena. Po svetih stopnicah se lahko povzpnemo samo po kolenih. Nato smo se sprehodili med zgodovinskimi ostanki antičnega rima in si ogledali Rimski forum, Kolosej, Konstantinov slavolok, Kapitol, nekdanje politično in versko središče starega Rima in druge antične znamenitosti. Po kosilu iz nahrbtnika smo si ogledali še baziliko sv. Petra v Verigah (15.stol.), ki hrani Michelangelov kip Mojzesa in oblačen sobotni dan končali s sveto mašo v baziliki Marije Snežne ( l.432-440), o kateri govori prelepa legenda. Rimski patricij Janez in njegova žena naj ne bi imela otrok, zato sta sklenila, da za dedinjo postavita Gospodovo mater Marijo. V ta namen sta veliko molila. V sanjah se jima je prikazala Marija in jima velela pozidati cerkev na kraju, kjer bo zjutraj ležal sneg. Enake sanje naj bi imel tudi takratni papež Liberij. Zgodaj zjutraj so našli grič Eskvilin sredi poletja pokrit s snegom.
Polni prelepih vtisov prvega dne se vrnemo v hotel, kjer nas čaka večerja in zaslužen počitek.
Nedelja, 28.4.2013
Zgodnji zajtrk. Najprej vožnja z avtobusom, potem z primestnim vlakom in podzemno železnico do bližine Vatikana. Vsi v veselem pričakovanju obiska najmanjše državice na svetu in ogledu Vatikanskih muzejev pozabimo na toplo sonce, ki nas že zgodaj zjutraj lepo pozdravi in nam pravi, da nas čaka lep in vroč dan. Pa vendar nam v tem prelepem nedeljskem jutru ni šlo vse po načrtih. Pozdravi nas kolona ljudi pred vhodom v Vatikanske muzeje, ki se vije vse do trga sv. Petra v Vatikanu. Komaj smo se prebili skozi nepopisno množico ljudi na Trgu sv. Petra, kjer je papež Frančišek ravno takrat daroval mašo. Prav hitro smo ugotovili, da danes ne bomo obiskali Vatikanskih muzejev in Vatikana. Malce razočarani, ker nam je nepopisna gneča obiskovalcev prekrižala nedeljske načrte smo se odpravili naprej, ter si ogledali znamenitosti blizu Vatikana. Najprej nas je pot vodila do Angelskega Gradu, potem preko Angelskega mostu z baročnimi angelskimi kipi do Trga Navona, ki je eden najlepših baročnih trgov s tremi razkošnimi vodnjaki. Sledil je kratek oddih za nakup spominkov in kosilo, seveda iz nahrbtnika. Od tam nas je pešpot vodila do znamenitega baročnega vodnjaka Fontana di Trevi. Fontana di Trevi ni slavna le po izvrstni vodi, ampak tudi po legendi, ki tujcu, ki pije to vodo ali vrže kovanec v vodnjak, zagotovi vrnitev v Rim. Nekateri smo poizkusili s kovanci. Na koncu pa še naš krajši sprehod do slikovitih Španskih stopnic, ki so okrašene s prekrasnimi vijoličnimi cvetovi. Dan smo zaključili z obiskom študijsko-raziskovalnega centra Aletti, kjer je na študiju tudi duhovnik Primož Erjavec iz Godoviča, ki nas je zelo lepo sprejel. Najprej smo si ogledali delavnico, kjer nastajajo mozaiki pod vodstvom p. Marka Ivana Rupnika, potem pa v njihovi kapeli imeli še nedeljsko sveto mašo. Utrujeni smo se odpeljali do hotela, povečerjali, zapeli še nekaj pesmi in legli k počitku.
Ponedeljek, 29.4.2013
Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali na obrobje mestnega središča in si v bližini antične ceste Via Apia ogledali katakombe sv. Kalista. Ponašajo se s tem, da so to bile najstarejše uradno pokopališče krščanskih skupnosti v Rimu. Tukaj so bili pokopani vsi papeži 3.stol. in sicer v kripti papežev. Prvo jedro katakomb je bila kripta sv. Cecilije ( mlada mučenka ), sledijo celice zakramentov, kapela papeža Gaja in celica sv. Euzebija. Ob koncu ogleda podzemnih hodnikov in več tisočih grobov se v bližnji kapeli zahvalimo in prosimo za blagoslov tudi v tem dnevu pri sv. maši. Po kratkem postanku in še zadnjem okrepčilu iz nahrbtnikov se odpeljemo še do bazilike sv. Pavla izven obzidja ( 4.stol.), ki je ena izmed velikih štirih bazilik. Prav tako kot vse bazilike je tudi ta mogočna, z bogato notranjostjo. V notranjosti se vije dolga vrsta medaljonov v mozaiku, ki prikazujejo nepretrgano serijo papežev od sv. Petra do danes. Od tam se s podzemno železnico odpeljemo proti Vatikanu v upanju, da nam bo danes uspelo. Že na prvi pogled je jasno, da je danes ljudi veliko manj kot v nedeljo. V miru si ogledamo arhitekturno dodelani Trg sv. Petra, baziliko sv. Petra in papeške grobnice. Za baziliko sv. Petra pravijo, da je to najbolj mogočno krščansko svetišče. Med drugim nam to potrjujejo tudi številke s svojim zgovornim jezikom, saj notranja dolžina bazilike meri 186.36m, notranja višina kupole znaša 119m . Nad glavnim oltarjem pa se dviga 29m visok baldahin. Mogočno kupolo je zasnoval in tudi začel graditi Michelangelo po letu 1546. Nekateri smo se povzpeli po zajetnem številu stopnic (551) tudi na kupolo, od koder je prekrasen razgled na mesto Rim. Popoldne, ki smo ga preživeli v Vatikanu, nam je hitro minilo. Počasi se vrnemo z vsemi prevoznimi sredstvi kot prejšnje dni, vendar danes postaje, kjer moramo izstopiti, skoraj že vsi znamo na pamet. Malce se nam že mudi na večerjo in pošteno smo že lačni.
Torek, 30.4.2013
Danes je že torek in naše romanje se počasi zaključuje. Po zajtrku svoje stvari pospravimo v avtobus in se odpeljemo proti domu. Na poti se ustavimo še v mestu Orvieto, ki leži na strmem pobočju vulkanskega tufa. Z zobato železnico smo se povzpeli do starega slikovitega mesteca v katerem stoji tudi ena najlepših stvaritev italijanske arhitekture, orvietska katedrala ( 14.stol.). Prav katedrala je tudi najbolj prepoznaven znak mesta, ki je bil nekoč papeška utrdba. Gotska arhitektura se kaže že z visoko tridelno fasadno kuliso, za katero se razteza dolg ladijski del iz črnega in belega črtastega vzorca. Na pročelju katedrale pa se odpira mogočen mozaik z zgodbo od začetka Geneze do poslednje sodbe. V kripti, ki se nahaja v cerkvi, imamo še zadnjo sv. mašo v zahvalo za naše romanje. Polni lepih vtisov in veselja smo si pripravili še zadnje kosilo iz prtljažnika našega avtobusa, potem pa smo se odpeljali proti domu. Naša vodička Stanka nam je na poti domov povedala še nekaj o ljudeh in krajih skozi katere smo se peljali, oba šoferja sta poskrbela za srečno in varno vožnjo, župnik Zoran za našo duhovno rast, vsak posameznik pa za veselje in svoje pevsko usposabljanje.
Bolj ko smo se bližali domu bolj smo se zavedali, da moramo naše veselje in blagoslov prinesti tudi tistim, ki so nas čakali doma. V Cerknem smo se poslovili in sklenili, da romanje naslednje leto ponovimo. Kdaj in kam nas bo peljala pot, pa nam bo kmalu razkril naš župnik Zoran.
