Romanje ob kapelicah 2025
V nedeljo, 11. maja 2025 je bil kar malo poseben dan. Po petih letih smo spet obudili peš romanje ob kapelicah od Želina do Idrijskih Krnic. Vreme je kazalo dobro, preko 30 udeležencev pa je bil tudi dober pokazatelj želje po ponovnem romanju. Za začetek smo na mostu za Jagršče zapeli, zmolili, cerkljanski vikar Andrej Penko pa nam je podelil tudi blagoslov za lep dan in srečno hojo. Mlajši romarji so kar hitro potegnili v hrib, ostali smo nekoliko počasneje prisopihali do prve kapelice v Rovtu. Pri vsaki kapelici smo najprej zapeli, nato prebrali kratko razmišljenje, zmolili desetko rožnega venca in zapeli še eno kitico. V oporo nam je bila priložnostna knjižica, ki jo je skrbno pripravila Mihaela. Dovolj je bilo časa za duhovni razmislek in fizični počitek.
Do kapelice v Grepiš nas je spremljalo kar močno sonce in dalo vedeti, da se poletje prebuja. Po postanku ob kapelici smo naredili še postanek ob hiši v Grepiš s prijaznimi domačimi. Prve kaplje so nas kar hitro pognale naprej v klanec in po grebenu proti kapelici na Jezeru. Na tem delu poti nas je ujela kar močna ploha. Imeli smo čas razmišljati, moliti in se tudi zahvaljevati, kadar nam Boš pošilja razne blagoslove. Dar je, če jih uspemo razpoznati.
Ob prihodu h kapelici na Jezeru je prenehalo deževati, nad Otaležem na nasprotnem bregu Idrijce pa se je pokazala krasna, velika mavrica. Veseli smo bili, da smo lahko pospravili dežnike in vetrovke. Mariji smo se priporočili z molitvijo in tudi pesem je prijetno odmevala na obe strani grebena. Še nekaj romarjev se nam je pridružilo in lepo je bilo videti vedno večje število. Proti naslednji kapelici pri Cesarju v Idrijskih Krnicah nas je spremljal prijeten pogovor, glasno ptičje petje in krasne barve pomladi. Pri kapelici pri Cesarju se nam je pridružil tudi spodnjeidrijski župnik Primož Erjavec, kar je naše romanje še obogatilo. Na poti smo bili že dobre tri ure in vedeli smo, da se bližamo cilju. Še navzgor po glavni cesti in po makadamu do kapelice pri Marku, kjer nas je pozdravila fatimska Mati Božja. Tam smo se spet ustavili, se priporočili in v objemu travnikov in gozda zapeli pesem Marija skoz' življenje.
Čakal nas je še krajši sprehod skozi gozd pod Markovo domačijo in že smo z glavne ceste uzrli zvonik cerkve sv. Florjana v Idrijskih Krnicah. Bili smo nekoliko utrujeni po dobrih štihih urah hoje, a naša volja je bila močna in naše srce veselo. Po skupinski fotografiji pred cerkvijo smo se še zahvalili. Stalni diakon Jure Vončina je prebral šmarnice tega dne, vikar Andrej pa je skupaj z otroki pred oltarjem zmolil litanije Matere Božje. Blagoslov ob koncu pa nas je pospremil proti domu, kjer skozi teden črpamo novih moči iz občutkov nedeljskega romanja.
