Peš romanje na Brezje 2024

V soboto ob petih zjutraj verjetno običajen človek spi ali pa vsaj še malo poležuje. Običajen cerkljanski romar, z odločitvijo za pešpot na Brezje, pa je enkrat letno ob tej uri zbujen, spakiran in pripravljen, da se poda na 12-urno pot. V soboto, 7. septembra 2024 se nas je na Počivalu v Novakih zbralo 25 v prepričanju, da je pred nami lep dan. Bila je še tema, vedeli in hvaležni pa smo bili, da je z nami tudi župnik Matej, saj je bil njegov blagoslov za pot prvo znamenje, da se je naše romanje pričelo. Obljubili smo si, da se čez približno 12 ur spet srečamo skupaj še z drugimi romarji, ki se bodo na Brezje prispeli z avtobusom.

In smo šli v temo, ki pa se je počasi že umikala svetlobi. Če smo bili ob prvem vzponu po cesti do Slugove doline še neznanci, smo tam pod strminami Blegoša že ugotovili, kako pestra družba smo se zbrali. Predvsem nas je razveselilo, da vsako leto nekoliko znižamo povprečno starostno mejo. Besed nam ni zmanjkalo in do prvega krajšega postanka smo si imeli že veliko povedati. Mimo krasne cerkve Loretske Matere Božje v Suši in naprej po dolini proti Železnikom nam je šlo zelo hitro. Kava na poti pod kozolcem, v družbi črede gamsov nedaleč stran, pa nam je dala še dodatnih moči. Tudi tokrat sta Ksenija in Danilo iz »oskrbovalnega kombija« ob vsakem postanku ponudila kup dobrot (ob okusni kavi seveda). V Železnikih smo opazili novo obvoznico, zato je bila hoja skozi center tokrat zelo prijetna in umirjena. Še par globokih vdihov in začel se je vzpon na Kališe. Franci je poskrbel, da je bil tempo v hrib primeren za vse in po hoji skozi večinoma gozd in senco smo se kmalu veselili gostoljubja pri vsakoletnih prijaznih domačinih na Kališah. Iz »čudežnega« spremljevalnega kombija so na mizo prišle tudi cerklajnske pajtičke in tako smo se na daljavo pridružili tudi dogajanju ta dan v Cerknem. Bili smo zelo dobre volje, vreme je bilo ravno pravo za hojo, pogovori na poti pa tudi zelo raznoliki. Še enkrat smo se prepričali, da je prijetno vzdušje eden od glavnih vidikov vsake poti. In v takem vzdušju smo nadaljevali mimo slikovitega Jamnika, se spustili v dolino in naredili še zadnji postanek pred ciljem. Noge so bile prijetno utrujene, srca pa polna veselja ter tudi prošenj in zahval, ki jih vsak romar nosi s seboj. Ko se je teren proti Brezjam poravnal, smo te občutke prenesli v molitev rožnega venca, ki se je prepletala z osebnimi prošnjami. Točno ob 17:00 smo priromali do cerkve na Brezjah in romarski križ izpod rok naših mladih položili na oltar. Pred Marijino podobo v kapelici smo zapeli še pesem Mariji na čast, nato pa se pred cerkvijo nekoliko osvežili ter se pripravili na sveto mašo. Romarski avtobus z ostalimi cerkljanskimi romarji je na Brezje prispel že pred nami in veseli smo bili snidenja. Župnik Matej je ob 17:30 daroval sveto mašo in s skupnim sodelovanjem smo se zahvalili za čudovit dan in vse ljudi, ki so nas spremljali kot so-romarji ali ki so se nam priporočili v molitev.