Romanje cerkljanske župnije na Sveto Goro 2023

Vsako leto se cerkljanska župnija odpravi na romanje k naši Svetogorski Kraljici, ki jo imamo Primorci za svojo. Le da naša župnija, kar se hoje tiče, vsako leto roma ponoči, ostali pa se pridružijo dopoldne pri maši. Tako je bilo tudi letos. S peš romanjem smo začeli zvečer v soboto 8. julija, ostali pa so se pri sv. maši na Sv. Gori pridružili v nedeljo, 9. julija.

Že vzdušje ob samem startu v Dolenji Trebuši je bilo sproščeno, saj se je letos na peš romanje odpravilo 18 romarjev različnih generacij. Trije več, glede na leto 2022, kar je spodbuden podatek. Po blagoslovu, ki nam ga je podelil diakon Jure Vončina, smo se odpravili v noč in kar hitro ujeli tempo. Vreme je bilo romarjem izredno naklonjeno, saj je bila jasna luna in hladno od Čepovana dalje, tako da se je dalo res lepo hoditi. Mogoče marsikoga odbije, ker je romanje ponoči, a tudi to ima svoj čar. Mislim, da kilometre lažje premaguješ, ker ne vidiš toliko, kot podnevi. Imaš pa več časa za so-romarja. Zato tudi hitro mine. Ob molitvi rožnega venca je prišla osebna molitev in številne prošnje res do izraza, ker si se lahko poglobil. Zato tudi številni km asfalta niso delali takih problemov, kot bi jih sicer lahko. Ker, če kje, imaš ravno na nočnem romanju čas zase in za tiste, ki si jih nosil v svojih molitvah.

Grgar je bil za vse presenečenje, saj smo bili tam že malo po šesti uri zjutraj. Kar je pomenilo, da bomo na Sveti Gori že kmalu po sedmi. Pred kipom svetega Frančiška na grebenu Svete Gore smo tako stali natančno ob 7:30. Veselje in fotografiranje je bilo le kanček vsega lepega, kar se je dogajalo tekom noči.

Vsem so-romarjem se zahvaljujem za naše skupno romanje. Za pogovor. Za nasmeh. Za pozornost, ki smo jo namenili drug drugemu. Majhne reči, ki delajo čudeže in lepšajo naš vsakdan. Zato vsakega, ki bi rad šel na peš romanje nagovarjam naj gre in naj osebne strahove pusti doma. Skupina, v kateri se bo znašel, bo te dileme spotoma odpravila.

David Bašelj