Župnijsko romanje na Zasavsko Sveto Goro

V soboto, 10. septembra smo se zbrali na placu v Cerknem in na ¾ napolnili Špikov avtobus s prijazno voznico Patricijo, ki nas je po dobro splanirnem programu peljala na župnijsko romanje. Peljali smo se čez Kladje in na Sovodnju pobrali še Petra iz Otaleža, nadaljevali mimo Škofje Loke in Ljubljane do Litije, kjer je bil naš prvi postanek. Po opravljenih osebnih obveznostih (kava, WC..) smo se zbrali v župnijski cerkvi Sv.  Nikolaja, kjer nas je pozdravil župnik Marko in nam povedal nekaj podatkov o župniji Litija, ki je po številu prebivalcev kar velika, nedeljnikov pa je bolj malo, še slabša je slika pri vero učencih. Cerkev je bila večkrat obnovljena in dograjevana, zadnjo prenovo je doživela pred nekaj leti, ko so umestili veličasten mozaik patra Rupnika, ki predstavlja Spremenitev na gori. V zakristiji smo si z zanimanjem ogledali nekaj slik iz semen, ki jih izdeluje domačin Franc Firn.

Naslednja postaja našega romanja je bila na Vačah. Tudi tu nas je sprejel župnik, povedal nekaj podatkov iz zgodovine župnije in župnijske cerkve sv. Andreja. Tu imajo izredno lep, stalno postavljeni božji grob, krasijo ga stekleni kristali. Ena naša udeleženka je takoj ugotovila, da imajo enak božji grob na Ponikvah.

Ustavili smo se tudi v Geometrijskem središču Slovenije GEOSS v Spodnji Slivni pri Vačah. To je težiščna točka Slovenije, če si jo predstavljamo kot geometrijski lik. Gospod Matej je na kratko predstavil pomen GEOSSa, iz naše zgodovine je postavljena replika knežjega kamna, pa tudi grb SR Slovenije je tam.

Zdaj se nam je pa že mudilo naprej proti Zasavski Sveti Gori. Patricija je spretno vozila po precej ozki, zelo ovinkasti cesti. Od  parkirišča nas je do cilja ločilo le še nekaj sto metrov hoje, ki smo jo izkoristili za fotografiranje in razgledovanje. Pri cerkvi nas je že nekoliko nestrpno pričakoval gospod župnik. Najprej nas je opozoril na jaslice ki so postavljene pod stopniščem, ki vodi mimo ločenega zvonika do vhoda v cerkev. Cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu. Zaradi bolezni dolgoletnega  župnika Maksa Kozjeka,  se župnija Zasavske svete gore soupravlja iz Kisovca. Pripravili smo se na sveto mašo, ki jo je vodil gospod Matej, domači župnik pa se je dal na razpolago v spovednici. Po  maši smo se kar hitro podali nekoliko niže, ker nas je v planinskem domu čakalo izvrstno kosilo.

Le še en ogled nam je ostal in sicer nova cerkev v Trbovljah. Moderna oprema in poslikava nas ni pretirano navdušila.  Še na Trojanah smo se ustavili in izdatno posegli v zalogo krofov. Zaradi časovnih omejitev ki jih imajo šoferji, se nam je kar mudilo – ni mi pa čisto jasno, kako se tako dolga pot lahko tako natančno splanira, v Cerknem smo pristali ob 19.00.
Zelo lep dan je bil, žal mi je le za tistih 15, ki bi se  še lahko pridružili.

Katarina Filipič  
foto Matejka Lipušček