Romanje Cerkljanske župnije na Sveto Goro

Iz sobote na nedeljo( 9-10 julij 2022) je potekalo tradicionalno nočno peš romanje Cerkljanske župnije na Sveto goro. Letos nas je bilo 16, pod vodstvom Katarine Filipič in stalnega diakona Jurija Vončine, ki je poskrbel za duhovno plat našega romanja. Skupina je bila raznovrstna in usklajena v hoji, seveda pa nismo pozabili na molitev in priprošnjo za srečno pot.

Verjetno bi bilo samo romanje brez spremljevalnega kombija ter požrtvovalnost družine Mavri, ki nas že več let razvaja, da so postanki »smiselni«, veliko težje. Vendar so nas ravno postanki s kavo, čajem in sladkostmi napeljali k pogovorom, smehu, motivaciji za naprej. Skozi večer in noč je tako potekalo tisto klasično romanje, ki doleti vsakega, ki se na romanje odpravi: spraševanju zakaj sploh gre, trenutki, ko si sam in imaš čas za osebno molitev in številne prošnje, ko imaš osebne boje, ker se ti mogoče, v asfaltu, ki ga prehodiš, zdi vse brezveze, ko si del poti z nekom, ko se lahko pogovarjaš in si tako krajšaš čas. Vseeno pa ni lepšega občutka, ko kot skupina še na pol v temi, na predzadnji postaji, prvič opazimo z lučjo obsijano Sveto Goro. Si blizu, a še kar daleč. Grgar je točka, ko veš, da si na koncu in takrat se začne vzpon. Vzpon, ko tišina skupine govori. Vzpon, ko ne prosimo več, temveč se že zahvaljujemo za še en lepo noč. In veselje, ki je bilo ob kipu Frančiška - neprecenljivo. Zato je sv maša res jagoda na smetani.

Zahvalil bi se vsem akterjem za res lepo organizirano romanje. Za vztrajanje v organizaciji, ki mene vedno znova pripelje v objem naše Svetogorske Kraljice. Z upanjem, da se drugo leto vidimo v še večjem številu. Tako peš, kot z avtobusom in avtomobili.

David Bašelj