Peš romanje na Brezje 2017
Včasih bi bilo bolje, da ne bi imeli večdnevnih vremenskih napovedi, saj se sicer ne bi več stalnih peš romarjev prestrašilo dežja in se odpovedalo tej znameniti poti do Marije na Brezjah. Le 11 junaških se nas je v soboto, 8. septembra 2017, ob pol šestih zbralo na Počivalu in naš spremljevalec Julče.
Zmolili smo jutranjo molitev in še en očenaš v čast sv. Krištofu, se priporočili za božje varstvo in odločno krenili na pot.
Zdaj že več let hodimo po isti poti. Vreme je držalo, dežniki so bili nekje na dosegu roke, a zaprti. Prvi prav kratek postanek smo imeli ob križišču cest iz Potoka in davške ceste. Po cesti je šlo hitro, steza mimo romarske cerkve na Suši je zelo prijetna in vzorno očiščena, a tistega kozolca, ki nam je veliko let nudil prostor za malico ni več, tako, da se do Železnikov nismo ustavljali. Tu pa nas je dohitel tudi dež in odločitev je bila – daljši postanek bo šele na Kališah. Oj, kako dolgi so ti Železniki. Navzgor pa je šlo hitro, le vlage je bilo preveč. Družina Šolar se je tudi tokrat izkazala, sodelovala pa je tudi Ivana, ki je na ta način podprla naše romanje. Čaj, kava, streha nad glavo, prijazni ljudje, pa še dobrote iz nahrbtnikov, ja kaj pa bi hoteli še več! Nadaljevanje kot po navadi, Angelovo češčenje smo zmolili ob znamenju na jasi tam sredi gozda. Še en postanek pri studencu, na običajnem mestu, a ker so kljub novi klopci na razpolago le stojišča, že hitimo naprej. Sestop po bližnjici mimo Krope je bil kot skoraj vedno, tudi tokrat spolzek in precej blaten, zato pa nam je Julče na Lipnici pripravil prostor pod streho, ki smo ga izdatno izkoristili in pustili nalivu, da je opravil svoje. Nato pa dalje, najprej malo navzgor, pa skozi Srednjo Dobravo do Potoč, čez Savo in mimo Posavca ter še zadnji vzpon. Ko je bila pred nami le še ravnina, je bil čas za molitev svetlega dela rožnega venca, med katerim smo prišli do bazilike na Brezjah in je ura kazala 16.00. Sami sebi nismo mogli verjeti kako hitri smo bili, pa saj smo še avtobus prehiteli! Tokrat je bilo dovolj časa za »gasilski« posnetek, za preoblačenje in za vse tisto, za kar smo se odpravili na pot – za prošnje in zahvalo Mariji Pomagaj. In okrog pol šestih sv.maša. Bravo naše pevke, in bravo kaplan Gašper!!
