KAJ IMAJO SKUPNEGA SKAVTI, DIVJE BABE, LEPO VREME IN NEANDERTALCI?

Čuden naslov, mar ne? Ja. Čuden in malo skrivnostno zapleten za tistega, ki ne ve, kaj se je danes dogajalo. Za vse tiste pa, ki smo bili danes na srečanju ob začetku novega odraslo-skavtskega leta v Cerknem, je ta zapletena kombinacija čisto preprosta in čisto razumljiva.
Kaj imajo torej skupnega odrasli skavti, Divje babe, lepo vreme in neandertalci ??? Veliko, zelo veliko! Veliko skupnega imajo. Prav zares!

Pa pojdimo lepo po vrsti:
Odrasli skavti smo bili danes, v soboto 3. 10., povabljeni k bratovščini v CERKNO, ki je pripravila srečanje ob začetku novega skavtskega leta. Zanimivo vabilo je obetalo pestro dogajanje: prihod, pogostitev, pozdravni govor g. župana, kratko bogoslužje, odhod v Šebrelje, sv. mašo v Šebreljah, skupno kosilo, ogled Divjih bab in zaključek.
Niti slaba vremenska napoved ni bila ovira, da ne bi šli, saj je Darja (vodja bratovščine) napisala, da imajo pripravljen program tako za sončno kot za deževno vreme. Pa še to zraven, da slabega vremena za skavta sploh ni. Res je tako !!!

In smo šli. V sivo, deževno, megleno in neprijazno jutro. Dež je padal vso pot in močno ovinkasta cesta od Logatca naprej je bila spolzka in neprijazna. Sprejem cerkljanskih skavtov v obnovljenem obnovljenem župnišču pa zelo prijazen in topel. Kava, čaj, pecivo, ocvirkovka, grozdje, jabolka in žižule, uradna prijava, kupček »lokalne literature« in obesek DEUJE BABE – CERKNO 2015 za na rutko. Zanimivo. Obetavno.
Prenehalo je deževati – menda so dež pregnale deuje babe smile emoticon beri: tiste divje babe iz naslova zgoraj!) in v krogu zunaj nas je prijazno pozdravil župan Cerknega g. Jurij Kavčič. Potem smo bili povabljeni v cerkev sv. Ane, kjer nas je prav tako prijazno pozdravil župnik, g. Zoran Zornik.
Začeti skavtsko leto s kratkim bogoslužjem, zapeti za uvod S SKUPNO PESMIJO PROSIMO IN PONIŽNO VSI MOLIMO... je bilo nekaj zelo lepega in silno pomembnega!!! Spomnilo me je na stari slovenski pregovor, ki pravi: » Z BOGOM ZAČNI VSAKO DELO, DA BO DOBER SAD IMELO.«

Vrnili smo se v župnijsko dvorano, kjer nam je g. Oblak, lokalni zgodovinar in zaposlen v muzeju v Cerknem predstavil zgodovino te »DEŽELICE NA OBROBJU«. Kratko, jedrnato in zelo pregledno. Res lepo.

Potem smo se v dolgi koloni avtomobilov odpeljali proti vasi ŠEBRELJE, na Šebreljsko planoto, tja nekam med cerkljanske hribe in se ustavili pred cerkvijo sv. Ivana. Ni deževalo, megle so se čisto počasi dvigale iz doline, oblaki tam zgoraj so se počasi trgali in dalo se je slutiti, da se za njimi skriva sonce.

Razdelili smo se v dve skupini, dobili prijazno vodičko in pred tablo izvedeli, da gremo v ARHEOLOŠKI PARK DIVJE BABE. Šli smo do obeh paleolitskih najdišč Divje babe 1 in 2, imeli možnost stopiti v jamo, ki jo še raziskujejo, zvedeli (skoraj) vse o 50.000 let stari piščali, o najznamenitejši najdbi arheoloških izkopavanj, ki jo je lahko izdelal le neandertalec in ki še vedno buri duhove arheoloških strokovnjakov po svetu. Izdelana je iz leve stegnenice mladega jamskega medveda, v katero je neandertalec s kamnitim ali koščenim orodjem naredil štiri luknjice in rezilni rob na ustniku. Predstavlja nov dokaz, da je bil neandertalec popolnoma razvito duhovno bitje, ki je bilo sposobno ustvarjati tudi glasbo. Zanimivo. Skoraj neverjetno.
Znani umetnik, Makedonec po rodu, je na piščal poskušal zaigrati in uspelo mu je. Menda zelo lepo. Torej piščal ni samo piščal, ampak pravo glasbilo posebnega tipa.

V prijazni cerkvi sv. Ivana smo se zbrali pri sv. maši. Močno nas je nagovorila pridiga g.župnika, ki je potrkal na našo vest s tremi temeljnimi nalogami vsakega skavta, ki naj gre v preprostost, veselje in globino. Zapeli smo Roženvenski Mariji najlepšo pesem KRALJICA VENCA ROŽNEGA...., vključili v naše prošnje novo skavtsko leto, vse naše poti, misli, delo in življenje, zmolili Očenaš zbrano, iskreno in s premislekom, si segli v roke s Frančiškovimi besedami MIR IN DOBRO in zaključili s SKAVTSKO PESMIJO.

Zunaj nas je počakal krasen jesenski dan in sonce. Prav gotovo so ga privabile DEUJE BABE, za katere smo izvedeli, da so bile dobre in prijazne, da so potolažile jokajoče otroke in da so pomagale utrujenim kmetom dokončati delo na polju in zorati njive.

Po skupnem kosilu, ki je bilo zelooooooo dobro, smo si ogledali še lepo obnovljeno župnijsko cerkev sv. Jurija v Šebreljah, potem pa v krogu pred cerkvijo zaključili naše druženje. In kako smo razdrli krog? Kaj mislite? Tako: DIVJE, DIVJE DIVJE, DIVJE, DIVJE, ...............BABE !!!!!!

Tako. Večer je in jaz pišem. Deuje babe že spijo, zvoki piščali so utihnili. Jutri bo nov dan, današnji pa bo ostal v mojem srcu kot lep, lep spomin.
Hvala za ta dan, Gospod! Hvala za ta dan, cerkljanski skavti!

Ester

Klik za ogled fotogalerije