Miklavž v Otaležu 2014

Sveti Miklavž je moral letos res imeti naporne dni. Pol dneva pred napovedanim obiskom v Otaležu je sporočil, da so njegovi spremljevalci angelčki tako utrujeni, da ne morejo več in lahko samo še počivajo. Pa je naprosil župnika Zorana (in kar je v cerkvi potrdil tudi kaplan Gašper), če bi se v otaleški fari našli kakšni prijazni pomagači, ki bi mu pomagali pri razdeljevanju daril. In so se hitro našla prijazna dekleta iz otroškega pevskega zbora, ki so bila takoj pripravljena priskočiti na pomoč.

Tako smo na drugo adventno nedeljo, 7.12.2014, popoldne po sveti maši že nestrpno pričakovali ali bo vsaj Miklavžu uspelo priti. Ampak nekako smo morali najprej vzbuditi pozornost, da bo zares vedel kam priti. Najprej smo zapeli pesmico. In smo čakali. Pa svetega Miklavža od nikjer. Vse je bilo tiho. Potem se nam je zazdela dobra ideja, če ga kar pokličemo. In smo ga. Najprej smo bili prav plašni, tega klica sveti Miklavž zagotovo ni slišal. Smo poskusili še enkrat, malo bolje se je slišalo. Ampak prisotni starši so potrdili, da imajo otroci v sebi še precej več glasu (vsaj doma je menda tako slišati . Ko smo poklicali tretjič, to pa je bilo tisto pravo! Najprej nič, potem trkanje, potem je še nekaj pozvonilo...in glej glej, sveti Miklavž je vstopil in se začudeno ustavil na vrhu stopnic. A toliko da nas je otrok! Prosil je za pomoč in dekleta so namesto utrujenih angelčkov pomagala prinesti darila, mu pripravila stol, prijela knjigo in palico ter podržala koš, poln daril. Sveti Miklavž je najprej pogledal v knjigo pridnih otrok. Tam je na seznamu našel prav vse prisotne otroke in jih pohvalil za njihovo letošnjo pridnost. Ampak on je slišal, da znajo otroci v Otaležu tudi lepo peti in moliti! In so dokazali to, ko so najprej zapeli pesem Miklavža imamo radi, nato pa še zmolili molitev Sveti angel. Miklavž je bil zadovoljen in vesel. Zato je vsem otrokom razdelil darila iz koša. Še posebej je bil vesel otrok, ki so mu v zahvalo narisali risbice. Koliko talentov je spotoma še odkril! Priznal je, da je letos pa res že utrujen in pred slovesom so mu otroci še enkrat zapeli. Obljubil je, da bo ob taki pridnosti naslednje leto zagotovo še prišel. In vsi mi smo si ta stavek prav dobro zapomnili!