Medžupnijsko romanje po Avstrijski Koroški 2014
Enodnevno romanje cerkljanskih župnij je bilo v letu 2014 namenjeno poti po sledeh slovenstva na Avstrijskem Koroškem. V soboto, 13.septembra smo se zgodaj zjutraj zbrali v Cerknem in se s tremi avtobusi odpravili preko Kladij, skozi Škofjo Loko, Tržič, čez Ljubelj do našega prvega postanka, kraja Vetrinje, nekaj kilometrov južno od Celovca. Vodička Marija nas je prijazno nagovorila in osvetlila pomen tega kraja za slovensko zgodovino. Župnijska cerkev nagovarja z mnogimi simboli, sicer bolečimi, a hkrati so to izrazi hvaležnosti za dogodke in ljudi, ki so v letu 1945 pomagali k rešitvi mnogih Slovencev pred gotovo smrtjo. Mogočno podobo nekdanjega cistercijanskega samostanskega okolja in cerkve je delno kazilo le deževno vreme, ki pa smo ga obogateni z gostoljubjem in pripovedmi o srčnosti mnogih Slovencev brez problema prenašali.
Pot smo nadaljevali proti Celovcu, kjer smo se najprej ustavili v stolni cerkvi svete Trojice v centru Celovca, na prostoru nekdanjega jezuitskega kolegija. Sprejel nas je domačin Pavel, ki ve veliko povedati o Slovencih in njihovi zgodovini v teh krajih. Ni naključje, da je Pavel del ekipe pri Mohorjevi družbi v Celovcu, ki se že vrsto let trudi za lepo slovensko besedo in ohranitev slovenske kulture v tem delu Avstrije. Med drugim nam je osvetlil tudi delo katoliške akcije na Koroškem. Še sprehod po delu Celovca in mimo sedeža Mohorjeve družbe in spet smo se posedli na avtobuse, ki so nas odpeljali proti močnemu centru slovenstva – kraju Tinje. Katoliški dom prosvete Sodalitas je duša tega kraja. Polna zasedenost doma to soboto nam je dala vedeti, kako priljubljen je ta hram združevanja slovenstva in različnih kulturnih, jezikovnih in drugih izobraževalnih vsebin. Kapela z mozaikom patra Marka Ivana Rupnika je osrednji prostor doma. Mag. Daniel Šturm nam je predstavil življenje v domu in njegov pomen za širšo skupnost. Pred dvema letoma ustvarjen mozaik pa je samo še dopolnil bogato življenje in slovensko dušo tega centra.
Še vedno v dežju smo nadaljevali pot proti našemu zadnjemu cilju tega dne – cerkvi Gospe Svete v bližini Gosposvetskega polja, nekaj kilometrov severno od Celovca. Kakšen kilometer prej smo se ustavili še ob zgodovinskem kamnu, kjer so ustoličevali vojvode. Mogočna cerkev Marijinega vnebovzetja nas je kar posrkala vase s svojo velikostjo. Vendar pa smo jo pri maši, ki jo je daroval cerkljanski župnik Zoran Zornik, napolnili s slovensko pesmijo ter sodelovanjem, ki nas je ob koreninah slovenstva spet povezalo v eno medžupnijsko skupnost.
Pot domov nas je vodila mimo Vrbskega jezera, skozi Trbiž, čez Predel do Bovca in Kobarida in po soški dolini nazaj v Cerkno. Obogateni z zgodovinskimi dejstvi o klenosti in trdnosti Slovencev, ki so bili po sili razmer iztrgani slovenskim domovom, vendar se tudi na poti trpljenja in v novih domovinah niso odrekli slovenski veri, kulturi in besedi, se bomo lažje spopadali tudi s svojimi vsakodnevnimi preizkušnjami.
