V nedeljo, 18. septembra popoldne, smo se v Šebreljah pri sveti maši spomnili naših starejših in bolnih bratov in sester.Pri maši je župnik poudaril, kako vsi skupaj gradimo eno župnijsko skupnost in kako moramo biti hvaležni za naše starejše brate in sestre, ki s svojo molitvijo in darovanjem svojega trpljenja bistveno pripomorejo k življenju župnije. Naši preizkušeni bratje in sestre so kakor jutranja rosa za poletno cvetje: neopazno omogočajo življenje. In ker smo vsi eno skrivnostno Kristusovo telo, so starejši s svojimi življenjskimi zgodbami in izkušnjami pomemben del naše župnije.

Člani Karitas so pri maši lepo sodelovali z uvodi in prošnjami, po maši pa pripravili celo pogostijo v gasilskem domu. Žene pa niso poskrbele le za pogostitev, ampak so zbrano družbo razveselile tudi z venčkom narodnih pesmi. Pravo presenečenje pa so vsem pripravili gostje iz Zakriža, ki so zaigrali eno hudomušno. Tista vdova z metlo bi rada imela kakega postavnega, a samo za delo in zavoljo penziona:-) . To pa ne bo šlo...

Prav res hvala vsem, ki ste prispevali k temu lepemu popoldnevu. Temno nebo in nevihta nista spremenila lepega razpoloženja.

Priložnostni paparazzo je poskrbel tudi za nekaj fotografij.