Župnija Šebrelje se razprostira po planoti na levem bregu Idrijce. Župnijski cerkvi sv. Jurija dela družbo podružnična cerkev sv. Ivana, na visokih robovih nad dolino reke Idrijce. Pretekli dogodki v župniji Šebrelje Cerkev svetega Jurija v Šebreljah Prvotna cerkev sv. Jurija naj bi po ustnem izročilu stala nižje, v Mlaki blizu sedanje šole. Ker jo je večkrat zalila voda, so se vaščani odločili sezidati novo. Ob vizitaciji nadškofa Attemsa l. 1762 je bil blagoslovljen temeljni kamen za novo župnijsko cerkev.  Leta 1763 so porušili tedanjo cerkev sv. Jurija in podružnično cerkev sv. Ivana in tako dobili material za zidavo nove cerkve. V letu 1765 je bila cerkev dokončana, a je že v naslednjem letu prvič pogorela, ko je bližnje hiše zajel požal in se po slamnatih strehah hitro razširil do cerkve. Po dvanajstih letih urejanja in opremljanja notranjosti je bila leta 1777 nova cerkev posvečena. Cerkev je grajena v klasičnem slogu in ima poleg glavnega oltarja še dva stranska. Na levi strani stoji Marijin oltar, ki je bil prepeljan iz cerkve na Sveti Gori pri Gorici. Takratni cesar Franc Jožef II, v cerkvenih krogih znan tudi pod imenom »veliki mežnar Evrope«, je namreč ukazal izprazniti cerkev na Sv. Gori in tako so takratni oltar sv. Antona prepeljali v Šebrelje in ga uporabili za Marijin oltar. Ob stoletnici posvetitve cerkve l. 1877 je sliko za oltar izdelal cerkljanski podobar Raspet. Nad oltarjem je tudi manjša podoba sv. Antona Padovanskega. Marijina slika je bila pred nekaj leti temeljito obnovljena in sedaj nam Marija v družbi angelov kaže res milostno podobo. Ko postojiš pred njo,  se počutiš varnega v objemu njenega plašča, kakor angeli, ki jo obdajajo.   Na desni strani je oltar sv. Florjana, ki je nekaj časa služil tudi kot oltar Janeza Krstnika (v času, ko je bila podružnična cerkev sv. Ivana porušena). Nad oltarjem svetega Florjana je tudi manjša podoba sv. Izidorja. Cerkev je posvečena mučencu sv. Juriju, njegova slika je dolga leta krasila glavni oltar. Po izdelavi freske za glavnim oltarjem pa je le-ta našla prostor na steni ob glavnem oltarju. Cerkev se je v skladu s tedanjimi finančnimi zmožnostmi faranov počasi urejela. Tako so bile leta 1838 kupljene prve nove orgle in narejena dva nova zvonova, ki sta bila prelita iz prejšnjih treh zvonov. Leta 1883 je bil izdelan nov veliki leseni oltar, delo Jurija Tavčaja iz Idrije, l. 1885 pa še nova prižnica. Leta 1938 se je tedanji župnik lotil temeljite prenove župnijske cerkve. Freske na stropu je obnovil Franc Peternelj iz Cerknega. Kipa sv. Petra in Pavla so takrat iz glavnega oltarja prenesli nad spovednici. Leta 1939 so v priznani orgelski delavnici Valiček v Gorici izdelali nove orgle, za katere je dispozicijo izdelal mons. dr. Frančišek Kimovec. Imele so 11 registrov, dva manuala in pedal. Leta 1942 so na praznik sv. Jurija blagoslovili nov kip Matere božje za Marijin oltar. Isto leto pa so iz zvonika Italijani pobrali dva mala zvonova. Leta 1943 je bila blagoslovljena nova monštranca, delo Franceta Lebana iz Gorice. Srebro in zlato so v času največje revščine zbrali vaščani sami. Leto pred koncem druge svetovne vojne, 7. junija 1944, ko je izgledalo, da je najhujše že mimo, je nemška vojska požgala vas. Takrat je skoraj popolnoma pogorela tudi ravno prenovljena cerkev. Zgorele so skoraj nove orgle,  veliki leseni oltar, klopi, prižnica. Tabernakelj, kipa obeh angelov ter oltarno sliko sv. Jurija pa so domačini rešili. Prav tako sta ostala nepoškodovana kipa sv. Petra in Pavla, ki sta bila pred leti prenešena nad spovednici. Kot spomin na te hude čase in največje preizkušnje za vas in cerkev je pod zvonikom obešen manjši zvonček navček, ki se je v požaru delno stopil. Takoj po najhujšem so obnovili ostrešje in za silo prekrili cerkev. Po vojni pa je zopet sledila obnova cerkve, katere notranjost je bila od dima in ognja v celoti okajena in ožgana. V 50-ih letih so izdelali nove klopi, nov marmorni oltar in novi spovednici ter obnovili kor. Leta 1976 so v delavnici Jenko v Ljubljani izdelali nove orgle s trinajstimi registri. Dispozicijo zanje so izdelali Vladko Pirih, Jože Trošt in mojster Jenko. To so, v dvesto letih obstoja te cerkve, že tretje orgle. Zadnji potresi so tudi cerkvi prizadeli veliko škode. Potrebna je bila temeljita sanacija. Leta 1999 je arh. Franc Kvaternik pripravil načrte za temeljito prenovo notranjosti, ki se je začela v letu 2000. Cerkev se je statično saniralo, na novo izdelalo tlakove in omete, cerkev je bila takrat tudi prebeljena. Pod beležem nad prezbiterijem so se takrat pokazale stare freske, ki so jih nato restavratorji temeljito obnovili. Restavratorji so prav tako obnovili tudi tabernakelj in oltarne kipe sv. Petra in Pavla ter angelov. Izdelan je bil nov marmorni oltar in ambon, obnovljeni so bili stari lestenci iz moranskega stekla ter  stranski oltar sv. Florjana. V prezbiteriju je na steno za glavnim oltarjem akademski slikar Lojze Čemažar naslikal veliko fresko. Središče freske predstavlja sv. Trojico. V središču kroga stoji vstali Zveličar, ki se dviga iznad tabernaklja. Ob njem sta dve osebi, ena s kelihom in druga z vinom. Na Jezusovi desni  stoji Marija – mati usmiljenja in ob njej fatimski pastirji. Na Jezusovi levi kleči zavetnik župnije sv. Jurij s sulico in palmo v rokah. Na freski je naslikanih še več svetnikov: sv. Monika, sv. Faustina Kovalska, blaženi Anton Martin Slomšek in drugi. Na freski sta svoje mesto v objemu Jezusovega plašča našla tudi cerkljanska kaplana Ludvik Sluga in Ladislav Piščanec, oba pričevalca vere iz časa revolucije. Župnijska cerkev sv. Jurija je tako po dveletni prenovi, med katero smo se zbirali k maši v gasilskem domu, zasijala v vsej svoji lepoti. Cerkev pa je najlepša takrat, ko je polna vernikov, kar pa  se tudi v Šebreljah zgodi le še ob večjih praznikih.https://zupnija-cerkno.rkc.si/index.php/content/display/243