Sveta maša na Jezeru v Masorah 2021

Vsako prvo septembrsko nedeljo je Jezero v Masorah pravo središče otaleške »župnije«. Še bolj pa je pomembno, da se na tem kraju radi vsako leto zbiramo vsi, ki poznamo ljudi v Masorah, njihovo vztrajnost ter voljo do življenja. Vsaj enkrat v letu postanemo spet ponižni v misli, kakšne strmine so ljudje še vedno pripravljeni z vso ljubeznijo obdelovati. Na lepo nedeljo, 5. septembra 2021 se nas je na Jezeru ob čudovitem sončnem vremenu zbralo zelo veliko. Vsaka cerkev bi bila vesela takega števila vernikov. Ob našem vikarju Bogdanu ter stalnem diakonu Juretu je po začetnem blagoslovu uvod v mašo prebrala Katarina, ki iz svojih mladih let dobro ve, kaj pomenijo masornske strmine. Z željo, da bi mi vsi skupaj znali biti v živjenjskih situacijah tako vztrajni, kot so ljudje v Masorah in s tako ljubeznijo v srcih do vsega, kar imamo radi in je prav, da storimo. Sveta maša je bila prijetno obogatena s sodelovanjem vernikov, tudi v tej odprti katedrali pa se je lepo slišala pesem združenega pevskega zbora. Vikar Bogdan nam je v pridigi položil na srce, da ni dovolj poslušati z ušesi ampak mora beseda biti slišana in sprejeta tudi v naših srcih. Da ni dovolj znati govoriti ampak je potrebno jezik uporabljati z dobrimi nameni in za lepo besedo. Kajti jezik lahko opravlja in govori slabe besede ali pa spodbuja, opogumlja in pohvali, kar je za kristjanovo življenje zelo pomembno.

Z Jezera se ljudem nikoli ne mudi domov in prav je tako! Tudi letos je bilo druženje prijetno in srečevanje z ljudmi iz širše okolice prav dobrodošlo. Verjamemo, da je iz ust prišla marsikatera dobra beseda spodbude in zahvale. Navsezadnje smo se zbrali ob Mariji, ki ima z Jezera prav lep pogled na pravzaprav celotno otaleško skupnost. In skoraj smo prepričani, da je bila letošnja nabirka že zadnji kamenček v mozaiku darov za streho otaleške cerkve, ki lahko rečemo, da se lepo »bohoti« na drugi strani Idrijce. Hvaležni smo, da je skupnost močna, kadar je potrebno. In hvaležni smo ljudem v Masorah, ki imajo tudi otaleško župnijo tako zelo radi, da jim ni odveč nobena pot do domače cerkve. Se že veselimo naslednjega leta! Hvala Masorčani!