Peš romanje na Sveto Goro 2019

Če je poletni čas sicer bolj namenjen počitku pa je hkrati čas tudi za kakšno romanje, zahvalo in priprošnjo. Tako smo se iz cerkljanske župnije že po tradiciji odpravili na Sveto Goro in sicer vsak po svojih močeh. Nekateri že v soboto, 13. julija zvečer peš z začetkom v Dolenji Trebuši, vsi ostali pa naslednji dan z avtobusi, avtomobili, motorji… Noč je bila za peš romanje naravnost odlična. Naše romanje smo pričeli z blagoslovom in prošnjami, na poti pa nas je spremljal stalni diakon Jurij. Ob skoraj polni luni, popolnoma jasnem nebu in hladnem zraku se nam je zdelo, da pravzaprav sploh ni naporno. Najprej zmeren vzpon in potem spust proti Čepovanu, kjer nas je s prvo kavico počakala Ksenija, je minil v sproščenem klepetu in testiranju naših nog za nadaljnjo hojo pa asfaltu čepovanske doline. Ko se je cesta naravnala in koraki umerili v stalen tempo, smo se z molitvijo rožnega venca priporočili v varstvo in skozi molitev dodali tudi svoje prošnje. Zelo hitro je minila pot in že skoraj v soncu smo si zjutraj v Grgarju privoščili jutranjo kavico. Vzpon do Svete Gore je minil v tišini in premišljevanju o lastnih križevih potih in težavah, pa tudi zahvalah in priprošnjah.

Sveta Gora in sveti Frančišek sta nas pričakala v krasnem soncu in prav taka so bila tudi naša srca. Komaj smo čakali, da se nam pridružijo tudi "motorizirani" romarji in v nedeljo 14. julija ob deseti uri dopoldne smo pričeli s sveto mašo, ki sta jo darovala župnik Matej in vikar Bogdan, ob oltarju pa sta se jima pridružila še stalni diakon Jurij in pater s Svete Gore. Polna cerkev je dala vedeti, da je to pravo cerkljansko romanje in da radi obiskujemo ter se priporočamo svetogorski Materi Božji.