Jesensko enodnevno župnijsko romanje 2017
Romanje k Trem Faram v Beli Krajini
V soboto 9. septembra 2017 smo, skupaj z župnikom Matejem, do zadnjega sedeža napolnili Špikov avtobus, ki nas je čez Kladje, mimo Škofje Loke, Ljubljane odpeljal proti Dolenjski. Le z enim vmesnim postankom, smo bili že zgodaj dopoldne v središču Bele Krajine – Metliki. Seveda smo vožnjo po avtocesti, ki smo ji sledili do Novega Mesta izkoristili tudi za molitev veselega dela rožnega venca.
Naš romarski program smo začeli z ogledom farne cerkve v Metliki, ki je posvečena sv. Nikolaju. Nekaj o župniji Metlika in o sami cerkvi nam je povedal metliški kaplan, saj je bil župnik na molitvenem dnevu za duhovne poklice na Zaplazu. Župnija Metlika ima kar 12 podružnic, med katere spada tudi romarsko središče pri Treh Farah. Od okrog 5000 prebivalcev, je približno ena tretjina katolikov, veliko je ateistov, ki so po besedah kaplana ponosni na to, da so proti cerkvi. Je pa v Metliki prisotna tudi Grška katoliška cerkev z duhovnikom, ki pokriva celotno Slovenijo.
Odpeljali smo se naprej do Treh Far v Rosalnicah. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je verjetno deloma še ostanek protiturškega tabora. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna je posvečena Žalostni materi božji, srednja nosi patroncinij Glej človek (Ecce homo), južna pa Lurške Matere božje. Metliški kaplan nam je povedal nekaj več o cerkvah. Arhivske listine ne pojasnjujejo v celoti kdaj so bile cerkve zgrajene. Na podlagi Valvazorjeve omembe in drugih zgodovinskih okoliščin prevladuje mnenje, da je cerkve gradil viteški red templarjev že v drugi 12. stoletja.
Sveto mašo smo obhajali v cerkvi Žalostne matere božje, ki je največja in verjetno najstarejša. Odlikujejo jo bogato okrašeni poznobaročni oltarji in prižnica. Med dragoceno opremo sodijo tudi orgle, ki jih je izdelal Janez Jurij Eisel. Nastale so leta 1753 in so še delujoče.
Srednja cerkev GLEJ ČLOVEK je verjetno kot zadnja nastala ob koncu 15. ali v začetku 16. stoletja, v 17. stoletju so na zahodni strani prizidali zvonik. Glavni oltar je s konca 18.stoletja, v osrednji niši je podoba bičanega Kristusa, levo in desno stojita sv. Kozma in sv. Damjan. Med posebne zanimivosti v cerkvi pa sodi oltar v ladji s kipom Matere božje z mrtvim Kristusom. Izstopajo stenske slike iz leta 1862, delo slikarja Jurija Tavčarja iz Idrije. Prizori so upodobljeni v močnih živih barvah.
Cerkev Lurške matere božje je z Valvazorjevo navedbo prvič zanesljivo omenjena leta 1689. Bila je večkrat predelana in v začetku 20. stoletja so jo posvetili Lurški materi božji. Od opreme je omembe vreden psevdogotski oltar iz začetka 20. Stoletja, delo metliškega podobarja Jerneja Jereba. V osrednji niši je Lurška mati božja, levo in desno pa stojita sv. Ana in sv. Jernej.
V nadaljevanju našega romanja smo se preselili v Drašiče na Izletniško kmetijo Simonič. Gospodar Stane je najprej ponudil tekočo dobrodošlico in belokranjsko pogačo. Veliko nam je govoril o zanimivi soseski zidanice, kjer velja izključno blagovna menjava. Postregli so nam okusno kosilo, nato pa smo se peš podali do cerkve sv. Petra, kjer smo zmolili litanije.
Vožnjo proti domu smo prekinili še v Žužemberku. Obiskali smo župnijsko cerkev posvečeno sv. Mohorju in sv. Fortunatu. Cerkev ima žalostno zgodovino, saj je bila med 2.svetovno vojno požgana in uničena, šele po osamosvojitvi Slovenije jim je končno uspelo, da so se lahko lotili obnove. Župnik Franc Vidmar, ki ima lepe spomine tudi na Cerkno, nam je veliko povedal o župniji, ki jo z veseljem upravlja že 12 let.
In tako smo zaokrožili še en lep, bogat romarski dan.
