Romanje v Medjugorje 2015

Tri dni smo se cerkljanski romarji letos odločili preživeti v Medjugorju, da naša srca in misli dobijo novega zagona za pastoralno leto, ki je pred nami. Od četrtka do sobote, 10. – 12. septembra, nas je spremljala molitev, razmišljanja, duhovna priprava, pa tudi dobra družba. Župnik Zoran Zornik je že za večurno vožnjo na avtobusu pripravil misli in razmišljanja, skozi katere smo gledali na svoje življenje, dejanja in vsakodnevne izzive. Prvi večer smo preživeli ob sončnem zahodu na trgu pred cerkvijo, kjer smo po sveti maši z vso zbrano množico počastili še Najsvetejše. Dan je bil dolg in večinoma smo lovili zgodnje večerne ure, da smo nadoknadili pomanjkanje jutranjega spanca prvega dne.

Petek zjutraj po zajtrku smo se zbrali ob vznožju Križevca. Kljub začetni »gužvi« skupin, smo se ob postajah križevega pota počasi, a vztrajno bližali vrhu. Župnik Zoran nas je ob posameznih postajah spodbujal, nagovarjal in nam dajal v razmislek posamezne delčke naših življenj. Ob vmesni molitvi rožnega venca, pesmi in tišini smo dospeli do križa, kjer smo prejeli blagoslov. Mnoga srca so se odprla, mnoge zapreke porušile in Bogu smo povedali za svoje stiske in hvaležnost.
Po vrnitvi v hotel in kosilu smo si ogledali še slapove Kravica in etno naselje v Medjugorju, ki ponazarja življenje v tem delu pred romarskim razmahom. Večer je bil namenjen molitvi rožnega venca, sveti maši in češčenju križa, kjer smo lahko v polnosti občutili molitveno vzdušje in svoje življenje postavili pred ogledalo ter ocenili, kaj v njem vidimo.

Petkovo jutro smo pričeli s potjo na Crnico, kjer smo ob skrivnostih rožnega venca, spremljanih z župnikovimi mislimi, naredili še kakšen sklep in ga na kraju prikazovanja položili Mariji v naročje.
Po zajtrku smo se poslovili od prijazne družine, ki nas je gostila in se ustavili šele, ko smo dospeli do Veprica pri Makarski - hrvaškega Lurda. Darovali smo sveto mašo v zahvalo in priprošnjo. Vsi trije dnevi so bili polni duhovnih izzivov in na poti domov smo tako z molitvijo kot z na glas povedanimi občutji zaokrožili naše romanje. Naj nas Marija spremlja tudi, ko se bomo doma trudili izpolnjevati svoje obljube.